Preskoči na vsebino
Kakovost zraka

Kakovost zraka Taft

Kraj

Iran > Yazd Province

Trenutni indeks kakovosti zraka in ravni onesnaževal

Yazd Province, Iran

Dnevna napoved kakovosti zraka. PM2.5, PM10, O₃, NO₂, SO₂, CO.

Kakovost zraka

32
Sprejemljiva
Evropski AQI
Glavno onesnaževalo: NO₂

Kakovost zraka je sprejemljiva. Izjemno občutljivi posamezniki naj razmislijo o omejitvi daljše telesne dejavnosti na prostem.

02040608010005010015021:0003:0009:0015:0021:0003:0009:0015:0021:0003:0009:0015:0020:00
Urna napoved
Zdaj329
22:002810
23:002512
00:002412
01:002412
02:002412
03:002312
04:002111
05:002111
06:002211
07:002814
08:006317
09:007922
10:008625
11:008826
12:008626
13:008123
14:007620
15:007519
16:007419
17:007620
18:007921
19:007922
20:008022
AQIPM2.5 μg/m³
PM2.5
9.3μg/m³
62% of WHO limit (15 μg/m³)
PM10
17.8μg/m³
40% of WHO limit (45 μg/m³)
Ozon (O₃)
80.2μg/m³
80% of WHO limit (100 μg/m³)
NO₂
36.8μg/m³
100% of WHO limit (25 μg/m³)
SO₂
2.6μg/m³
6% of WHO limit (40 μg/m³)
CO
332.8μg/m³
8% of WHO limit (4000 μg/m³)
Prah (AOD)
0.12AOD
Rahel
Dnevna napoved kakovosti zraka
Danes28Sprejemljiva2532
Sun60Zmerna2188
Mon60Zmerna3980
Tue45Zmerna2762
Wed49Zmerna2966
Evropska lestvica AQI
0–20Dobra
21–40Sprejemljiva
41–60Zmerna
61–80Slaba
81–100Zelo slaba
100+Nevarna

Evropski indeks kakovosti zraka sega od 0 (najboljše) do 100+ (najslabše). Združuje meritve delcev in plinastih onesnaževal v eno samo številko.

ZgodovinaZadnjih 30 dni
Kaj so ta onesnaževala?
PM2.5Drobni trdni delci, manjši od 2,5 mikrometra. Ti delci so dovolj majhni, da zaobidejo nos in grlo, prodrejo globoko v pljuča in celo vstopijo v krvni obtok. Glavni viri vključujejo izpušne pline vozil, industrijske procese in gozdne požare.
PM10Grobi delci, manjši od 10 mikrometrov, vključno s prahom, cvetnim prahom in obrabo cestišč. Čeprav večji od PM2.5, še vedno povzročajo draženje dihalnih poti in poslabšajo astmo.
O₃Prizemni ozon se ne oddaja neposredno — nastane, ko dušikovi oksidi in hlapljive organske spojine reagirajo v sončni svetlobi. Višji je poleti popoldne. Lahko sproži napade astme in zmanjša delovanje pljuč.
NO₂Dušikov dioksid prihaja predvsem iz motorjev vozil in elektrarn. Povzroča vnetje sluznice dihalnih poti, s čimer pljuča postanejo bolj dovzetna za okužbe.
SO₂Žveplov dioksid se sprošča pri zgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo, zlasti premoga in nafte. Tudi kratka izpostavljenost lahko zoži dihalne poti, zlasti pri ljudeh z astmo.
COOgljikov monoksid je plin brez vonja, ki nastane pri nepopolnem zgorevanju goriv. Na prostem prihaja predvsem iz prometa. Pri povišanih ravneh zmanjša sposobnost krvi za prenos kisika.
Prah (AOD)AOD 550nm.
Pogosta vprašanja o kakovosti zraka
Kaj je indeks kakovosti zraka?

Evropski AQI je število od 0 do 100+, ki povzema, kako čist ali onesnažen je zrak. Združuje meritve drobnih delcev (PM2.5, PM10) in plinov (ozon, NO₂, SO₂) v eno samo oceno. Višja kot je številka, slabša je kakovost zraka in večje je zdravstveno tveganje.

Kdo je najbolj občutljiv na onesnaženost zraka?

Najbolj ranljivi so otroci, starejši, nosečnice ter osebe z astmo, COPD ali srčnimi boleznimi. Že zmerna stopnja onesnaženosti (AQI 41–60) lahko pri teh skupinah sproži simptome. Večji izpostavljenosti so podvrženi tudi športniki in delavci na prostem zaradi povečane hitrosti dihanja.

Kako se lahko zaščitim?

Ob dneh z visoko onesnaženostjo: ostanite v zaprtih prostorih z zaprtimi okni, uporabljajte čistilce zraka s HEPA filtri, izogibajte se napornemu gibanju na prostem (zlasti v bližini prometnih cest) in preverite napoved AQI pred načrtovanjem dejavnosti. Tudi ob zmernih vrednostih naj občutljivi posamezniki omejijo daljšo dejavnost na prostem.

Kdaj je kakovost zraka običajno najslabša?

Ozon doseže vrhunec vročih, sončnih popoldnevov (poleti). Onesnaženost z delci (PM2.5) je pogosto najhujša pozimi zaradi ogrevanja in temperaturnih inverzij, ki onesnaževala ujamejo pri tleh. Prometne konice zjutraj in zvečer povzročajo skoke NO₂. Peščeni viharji in gozdni požari lahko kadar koli med letom povzročijo nenadne, hude poraste.

Podatki: Copernicus CAMS · CC-BY-4.0