Preskoči na vsebino

Sapling Flat — Kakovost zraka

AustraliaNovi južni WalesLithgow City CouncilZaselek

Trenutni indeks kakovosti zraka in ravni onesnaževal

Novi južni Wales, Australia

Dnevna napoved kakovosti zraka. PM2.5, PM10, O₃, NO₂, SO₂, CO.

Kakovost zraka

22
Sprejemljiva
Evropski AQI
Glavno onesnaževalo: O₃
020406080100+

Kakovost zraka je sprejemljiva. Izjemno občutljivi posamezniki naj razmislijo o omejitvi daljše telesne dejavnosti na prostem.

010203002040608023:0005:0011:0017:0023:0005:0011:0017:0023:0005:0011:0017:0022:00
Urna napoved
AQI · PM2.5 μg/m³
Zdaj225
00:00255
01:00255
02:00265
03:00285
04:00285
05:00286
06:00296
07:00276
08:00256
09:00236
10:00216
11:00206
12:00196
13:00187
14:00187
15:00187
16:00178
17:00178
18:00188
19:00178
20:00178
21:00178
22:00197
PM2.5
4.7μg/m³
31% meje WHODobro
PM10
6.8μg/m³
15% meje WHODobro
Ozon (O₃)
56.5μg/m³
56% meje WHOSprejemljivo
NO₂
2.8μg/m³
11% meje WHODobro
SO₂
7.8μg/m³
20% meje WHODobro
CO
71.7μg/m³
2% meje WHODobro
Dnevna napoved kakovosti zraka
Danes22Sprejemljiva1729
Fri20Dobra1328
Sat24Sprejemljiva1629
Sun24Sprejemljiva1829
Mon23Sprejemljiva2124
Evropska lestvica AQI
0–20
Dobra
Onesnaženost zraka predstavlja majhno ali nikakršno tveganje.
21–40
Sprejemljiva
Sprejemljivo za večino; zelo občutljivi lahko opazijo simptome.
41–60
Zmerna
Otroci, starejši in bolniki naj omejijo daljši napor na prostem.
61–80
Slaba
Vsak lahko začuti učinke; občutljive skupine tvegajo hujše posledice.
81–100
Zelo slaba
Zdravstveno opozorilo za izredne razmere; verjetno bodo prizadeti vsi.
100+
Nevarna
Zdravstveni alarm: hude posledice za vse — omejite čas zunaj.

Evropski indeks kakovosti zraka sega od 0 (najboljše) do 100+ (najslabše). Združuje meritve delcev in plinastih onesnaževal v eno samo številko.

ZgodovinaZadnjih 30 dni
Kaj so ta onesnaževala?
PM2.5Drobni trdni delci, manjši od 2,5 mikrometra. Ti delci so dovolj majhni, da zaobidejo nos in grlo, prodrejo globoko v pljuča in celo vstopijo v krvni obtok. Glavni viri vključujejo izpušne pline vozil, industrijske procese in gozdne požare.
PM10Grobi delci, manjši od 10 mikrometrov, vključno s prahom, cvetnim prahom in obrabo cestišč. Čeprav večji od PM2.5, še vedno povzročajo draženje dihalnih poti in poslabšajo astmo.
O₃Prizemni ozon se ne oddaja neposredno — nastane, ko dušikovi oksidi in hlapljive organske spojine reagirajo v sončni svetlobi. Višji je poleti popoldne. Lahko sproži napade astme in zmanjša delovanje pljuč.
NO₂Dušikov dioksid prihaja predvsem iz motorjev vozil in elektrarn. Povzroča vnetje sluznice dihalnih poti, s čimer pljuča postanejo bolj dovzetna za okužbe.
SO₂Žveplov dioksid se sprošča pri zgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo, zlasti premoga in nafte. Tudi kratka izpostavljenost lahko zoži dihalne poti, zlasti pri ljudeh z astmo.
COOgljikov monoksid je plin brez vonja, ki nastane pri nepopolnem zgorevanju goriv. Na prostem prihaja predvsem iz prometa. Pri povišanih ravneh zmanjša sposobnost krvi za prenos kisika.
Prah (AOD)AOD 550nm.

Pogosta vprašanja o kakovosti zraka

Evropski AQI je število od 0 do 100+, ki povzema, kako čist ali onesnažen je zrak. Združuje meritve drobnih delcev (PM2.5, PM10) in plinov (ozon, NO₂, SO₂) v eno samo oceno. Višja kot je številka, slabša je kakovost zraka in večje je zdravstveno tveganje.
Najbolj ranljivi so otroci, starejši, nosečnice ter osebe z astmo, COPD ali srčnimi boleznimi. Že zmerna stopnja onesnaženosti (AQI 41–60) lahko pri teh skupinah sproži simptome. Večji izpostavljenosti so podvrženi tudi športniki in delavci na prostem zaradi povečane hitrosti dihanja.
Ob dneh z visoko onesnaženostjo: ostanite v zaprtih prostorih z zaprtimi okni, uporabljajte čistilce zraka s HEPA filtri, izogibajte se napornemu gibanju na prostem (zlasti v bližini prometnih cest) in preverite napoved AQI pred načrtovanjem dejavnosti. Tudi ob zmernih vrednostih naj občutljivi posamezniki omejijo daljšo dejavnost na prostem.
Ozon doseže vrhunec vročih, sončnih popoldnevov (poleti). Onesnaženost z delci (PM2.5) je pogosto najhujša pozimi zaradi ogrevanja in temperaturnih inverzij, ki onesnaževala ujamejo pri tleh. Prometne konice zjutraj in zvečer povzročajo skoke NO₂. Peščeni viharji in gozdni požari lahko kadar koli med letom povzročijo nenadne, hude poraste.
Podatki: Copernicus CAMS · CC-BY-4.0