Trenutni indeks kakovosti zraka in ravni onesnaževal
Central Denmark Region, Denmark
Dnevna napoved kakovosti zraka. PM2.5, PM10, O₃, NO₂, SO₂, CO.
Kakovost zraka
Kakovost zraka Odder
Kraj
Denmark > Central Denmark Region > Odder Municipality
Kakovost zraka
37
Sprejemljiva
Evropski AQI
Glavno onesnaževalo: O₃
Kakovost zraka je sprejemljiva. Izjemno občutljivi posamezniki naj razmislijo o omejitvi daljše telesne dejavnosti na prostem.
Urna napoved
AQIPM2.5 μg/m³
PM2.5
9.4μg/m³
63% of WHO limit (15 μg/m³)
PM10
14.5μg/m³
32% of WHO limit (45 μg/m³)
Ozon (O₃)
92.2μg/m³
92% of WHO limit (100 μg/m³)
NO₂
3.1μg/m³
13% of WHO limit (25 μg/m³)
SO₂
1.1μg/m³
3% of WHO limit (40 μg/m³)
CO
174.9μg/m³
4% of WHO limit (4000 μg/m³)
Prah (AOD)
0.01AOD
Čisto
Dnevna napoved kakovosti zraka
Danes34Sprejemljiva31–39
—33Sprejemljiva23–50
Tue29Sprejemljiva27–31
Wed28Sprejemljiva24–32
Thu31Sprejemljiva29–33
Evropska lestvica AQI
0–20Dobra
21–40Sprejemljiva
41–60Zmerna
61–80Slaba
81–100Zelo slaba
100+Nevarna
Evropski indeks kakovosti zraka sega od 0 (najboljše) do 100+ (najslabše). Združuje meritve delcev in plinastih onesnaževal v eno samo številko.
Zgodovina — Zadnjih 30 dni
Kaj so ta onesnaževala?
PM2.5 — Drobni trdni delci, manjši od 2,5 mikrometra. Ti delci so dovolj majhni, da zaobidejo nos in grlo, prodrejo globoko v pljuča in celo vstopijo v krvni obtok. Glavni viri vključujejo izpušne pline vozil, industrijske procese in gozdne požare.
PM10 — Grobi delci, manjši od 10 mikrometrov, vključno s prahom, cvetnim prahom in obrabo cestišč. Čeprav večji od PM2.5, še vedno povzročajo draženje dihalnih poti in poslabšajo astmo.
O₃ — Prizemni ozon se ne oddaja neposredno — nastane, ko dušikovi oksidi in hlapljive organske spojine reagirajo v sončni svetlobi. Višji je poleti popoldne. Lahko sproži napade astme in zmanjša delovanje pljuč.
NO₂ — Dušikov dioksid prihaja predvsem iz motorjev vozil in elektrarn. Povzroča vnetje sluznice dihalnih poti, s čimer pljuča postanejo bolj dovzetna za okužbe.
SO₂ — Žveplov dioksid se sprošča pri zgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo, zlasti premoga in nafte. Tudi kratka izpostavljenost lahko zoži dihalne poti, zlasti pri ljudeh z astmo.
CO — Ogljikov monoksid je plin brez vonja, ki nastane pri nepopolnem zgorevanju goriv. Na prostem prihaja predvsem iz prometa. Pri povišanih ravneh zmanjša sposobnost krvi za prenos kisika.
Prah (AOD) — AOD 550nm.
Pogosta vprašanja o kakovosti zraka
▶Kaj je indeks kakovosti zraka?
Evropski AQI je število od 0 do 100+, ki povzema, kako čist ali onesnažen je zrak. Združuje meritve drobnih delcev (PM2.5, PM10) in plinov (ozon, NO₂, SO₂) v eno samo oceno. Višja kot je številka, slabša je kakovost zraka in večje je zdravstveno tveganje.
▶Kdo je najbolj občutljiv na onesnaženost zraka?
Najbolj ranljivi so otroci, starejši, nosečnice ter osebe z astmo, COPD ali srčnimi boleznimi. Že zmerna stopnja onesnaženosti (AQI 41–60) lahko pri teh skupinah sproži simptome. Večji izpostavljenosti so podvrženi tudi športniki in delavci na prostem zaradi povečane hitrosti dihanja.
▶Kako se lahko zaščitim?
Ob dneh z visoko onesnaženostjo: ostanite v zaprtih prostorih z zaprtimi okni, uporabljajte čistilce zraka s HEPA filtri, izogibajte se napornemu gibanju na prostem (zlasti v bližini prometnih cest) in preverite napoved AQI pred načrtovanjem dejavnosti. Tudi ob zmernih vrednostih naj občutljivi posamezniki omejijo daljšo dejavnost na prostem.
▶Kdaj je kakovost zraka običajno najslabša?
Ozon doseže vrhunec vročih, sončnih popoldnevov (poleti). Onesnaženost z delci (PM2.5) je pogosto najhujša pozimi zaradi ogrevanja in temperaturnih inverzij, ki onesnaževala ujamejo pri tleh. Prometne konice zjutraj in zvečer povzročajo skoke NO₂. Peščeni viharji in gozdni požari lahko kadar koli med letom povzročijo nenadne, hude poraste.
Podatki: Copernicus CAMS · CC-BY-4.0