Meinier — Kakovost zraka

Kakovost zraka

Trenutni indeks kakovosti zraka in ravni onesnaževal

Piemont, Italija

Dnevna napoved kakovosti zraka. PM2.5, PM10, O₃, NO₂, SO₂, CO.

Kakovost zraka

20
Dobra
Evropski AQI
Glavno onesnaževalo: O₃
020406080100+

Kakovost zraka je odlična. Brez skrbi uživajte v dejavnostih na prostem.

010203040506005010015005:0011:0017:0023:0005:0011:0017:0023:0005:0011:0017:0023:0004:00
Urna napoved
AQI · PM2.5 μg/m³
05:00205
06:00224
07:00264
08:00313
09:00373
10:00383
11:00392
12:00422
13:00441
14:00451
15:00471
16:00471
17:00462
18:00462
19:00442
20:00423
21:00404
22:00355
23:00305
00:00255
01:00215
02:00174
03:00144
04:00113
PM2.5
5.0μg/m³
33% meje WHODobro
PM10
7.9μg/m³
17% meje WHODobro
Ozon (O₃)
52.0μg/m³
52% meje WHOSprejemljivo
NO₂
5.2μg/m³
21% meje WHODobro
SO₂
0.4μg/m³
1% meje WHODobro
CO
130.2μg/m³
3% meje WHODobro
Dnevna napoved kakovosti zraka
Danes39Sprejemljiva20–47
ned.34Sprejemljiva8–51
pon.39Sprejemljiva20–54
tor.40Sprejemljiva20–60
sre.46Zmerna44–48
Evropska lestvica AQI
0–20
Dobra
Onesnaženost zraka predstavlja majhno ali nikakršno tveganje.
21–40
Sprejemljiva
Sprejemljivo za večino; zelo občutljivi lahko opazijo simptome.
41–60
Zmerna
Otroci, starejši in bolniki naj omejijo daljši napor na prostem.
61–80
Slaba
Vsak lahko začuti učinke; občutljive skupine tvegajo hujše posledice.
81–100
Zelo slaba
Zdravstveno opozorilo za izredne razmere; verjetno bodo prizadeti vsi.
100+
Nevarna
Zdravstveni alarm: hude posledice za vse — omejite čas zunaj.

Evropski indeks kakovosti zraka sega od 0 (najboljše) do 100+ (najslabše). Združuje meritve delcev in plinastih onesnaževal v eno samo številko.

Kaj so ta onesnaževala?
PM2.5 — Drobni trdni delci, manjši od 2,5 mikrometra. Ti delci so dovolj majhni, da zaobidejo nos in grlo, prodrejo globoko v pljuča in celo vstopijo v krvni obtok. Glavni viri vključujejo izpušne pline vozil, industrijske procese in gozdne požare.
PM10 — Grobi delci, manjši od 10 mikrometrov, vključno s prahom, cvetnim prahom in obrabo cestišč. Čeprav večji od PM2.5, še vedno povzročajo draženje dihalnih poti in poslabšajo astmo.
O₃ — Prizemni ozon se ne oddaja neposredno — nastane, ko dušikovi oksidi in hlapljive organske spojine reagirajo v sončni svetlobi. Višji je poleti popoldne. Lahko sproži napade astme in zmanjša delovanje pljuč.
NO₂ — Dušikov dioksid prihaja predvsem iz motorjev vozil in elektrarn. Povzroča vnetje sluznice dihalnih poti, s čimer pljuča postanejo bolj dovzetna za okužbe.
SO₂ — Žveplov dioksid se sprošča pri zgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo, zlasti premoga in nafte. Tudi kratka izpostavljenost lahko zoži dihalne poti, zlasti pri ljudeh z astmo.
CO — Ogljikov monoksid je plin brez vonja, ki nastane pri nepopolnem zgorevanju goriv. Na prostem prihaja predvsem iz prometa. Pri povišanih ravneh zmanjša sposobnost krvi za prenos kisika.
Prah (AOD) — AOD pri 550 nm. Nad 0,3 = saharski prah.

Pogosta vprašanja o kakovosti zraka

Kaj je indeks kakovosti zraka?

Evropski AQI je število od 0 do 100+, ki povzema, kako čist ali onesnažen je zrak. Združuje meritve drobnih delcev (PM2.5, PM10) in plinov (ozon, NO₂, SO₂) v eno samo oceno. Višja kot je številka, slabša je kakovost zraka in večje je zdravstveno tveganje.

Kdo je najbolj občutljiv na onesnaženost zraka?

Najbolj ranljivi so otroci, starejši, nosečnice ter osebe z astmo, COPD ali srčnimi boleznimi. Že zmerna stopnja onesnaženosti (AQI 41–60) lahko pri teh skupinah sproži simptome. Večji izpostavljenosti so podvrženi tudi športniki in delavci na prostem zaradi povečane hitrosti dihanja.

Kako se lahko zaščitim?

Ob dneh z visoko onesnaženostjo: ostanite v zaprtih prostorih z zaprtimi okni, uporabljajte čistilce zraka s HEPA filtri, izogibajte se napornemu gibanju na prostem (zlasti v bližini prometnih cest) in preverite napoved AQI pred načrtovanjem dejavnosti. Tudi ob zmernih vrednostih naj občutljivi posamezniki omejijo daljšo dejavnost na prostem.

Kdaj je kakovost zraka običajno najslabša?

Ozon doseže vrhunec ob vročih, sončnih popoldnevih (poleti). Onesnaženost z delci (PM2.5) je pogosto najhujša pozimi zaradi ogrevanja in temperaturnih inverzij, ki onesnaževala ujamejo pri tleh. Prometne konice zjutraj in zvečer povzročajo skoke NO₂. Peščeni viharji in gozdni požari lahko kadar koli med letom povzročijo nenadne, hude poraste.
Podatki: Copernicus CAMS · CC-BY-4.0