Preskoči na vsebino
Kakovost zraka

Kakovost zraka Karmad

Vas

India > Maharashtra > Jalgaon District

Trenutni indeks kakovosti zraka in ravni onesnaževal

Maharashtra, India

Dnevna napoved kakovosti zraka. PM2.5, PM10, O₃, NO₂, SO₂, CO.

Kakovost zraka

72
Slaba
Evropski AQI
Glavno onesnaževalo: O₃

Zdravstvene učinke lahko začuti vsakdo. Občutljive skupine naj se izogibajo daljši dejavnosti na prostem. Zaprite okna.

02040608010005010015020014:0020:0002:0008:0014:0020:0002:0008:0014:0020:0002:0008:0013:00
Urna napoved
Zdaj7228
15:007028
16:006927
17:006725
18:006424
19:006025
20:006127
21:006229
22:006532
23:006633
00:006431
01:006329
02:006328
03:006228
04:006127
05:006227
06:006127
07:006228
08:005824
09:006021
10:006320
11:006618
12:006618
13:006617
AQIPM2.5 μg/m³
PM2.5
28.1μg/m³
100% of WHO limit (15 μg/m³)
PM10
42.1μg/m³
94% of WHO limit (45 μg/m³)
Ozon (O₃)
198.2μg/m³
100% of WHO limit (100 μg/m³)
NO₂
2.8μg/m³
11% of WHO limit (25 μg/m³)
SO₂
27.4μg/m³
69% of WHO limit (40 μg/m³)
CO
225.7μg/m³
6% of WHO limit (4000 μg/m³)
Prah (AOD)
0.04AOD
Čisto
Dnevna napoved kakovosti zraka
Danes66Slaba6072
Mon59Zmerna4066
Tue61Slaba4467
Wed73Slaba6394
Thu69Slaba6082
Evropska lestvica AQI
0–20Dobra
21–40Sprejemljiva
41–60Zmerna
61–80Slaba
81–100Zelo slaba
100+Nevarna

Evropski indeks kakovosti zraka sega od 0 (najboljše) do 100+ (najslabše). Združuje meritve delcev in plinastih onesnaževal v eno samo številko.

ZgodovinaZadnjih 30 dni
Kaj so ta onesnaževala?
PM2.5Drobni trdni delci, manjši od 2,5 mikrometra. Ti delci so dovolj majhni, da zaobidejo nos in grlo, prodrejo globoko v pljuča in celo vstopijo v krvni obtok. Glavni viri vključujejo izpušne pline vozil, industrijske procese in gozdne požare.
PM10Grobi delci, manjši od 10 mikrometrov, vključno s prahom, cvetnim prahom in obrabo cestišč. Čeprav večji od PM2.5, še vedno povzročajo draženje dihalnih poti in poslabšajo astmo.
O₃Prizemni ozon se ne oddaja neposredno — nastane, ko dušikovi oksidi in hlapljive organske spojine reagirajo v sončni svetlobi. Višji je poleti popoldne. Lahko sproži napade astme in zmanjša delovanje pljuč.
NO₂Dušikov dioksid prihaja predvsem iz motorjev vozil in elektrarn. Povzroča vnetje sluznice dihalnih poti, s čimer pljuča postanejo bolj dovzetna za okužbe.
SO₂Žveplov dioksid se sprošča pri zgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo, zlasti premoga in nafte. Tudi kratka izpostavljenost lahko zoži dihalne poti, zlasti pri ljudeh z astmo.
COOgljikov monoksid je plin brez vonja, ki nastane pri nepopolnem zgorevanju goriv. Na prostem prihaja predvsem iz prometa. Pri povišanih ravneh zmanjša sposobnost krvi za prenos kisika.
Prah (AOD)AOD 550nm.
Pogosta vprašanja o kakovosti zraka
Kaj je indeks kakovosti zraka?

Evropski AQI je število od 0 do 100+, ki povzema, kako čist ali onesnažen je zrak. Združuje meritve drobnih delcev (PM2.5, PM10) in plinov (ozon, NO₂, SO₂) v eno samo oceno. Višja kot je številka, slabša je kakovost zraka in večje je zdravstveno tveganje.

Kdo je najbolj občutljiv na onesnaženost zraka?

Najbolj ranljivi so otroci, starejši, nosečnice ter osebe z astmo, COPD ali srčnimi boleznimi. Že zmerna stopnja onesnaženosti (AQI 41–60) lahko pri teh skupinah sproži simptome. Večji izpostavljenosti so podvrženi tudi športniki in delavci na prostem zaradi povečane hitrosti dihanja.

Kako se lahko zaščitim?

Ob dneh z visoko onesnaženostjo: ostanite v zaprtih prostorih z zaprtimi okni, uporabljajte čistilce zraka s HEPA filtri, izogibajte se napornemu gibanju na prostem (zlasti v bližini prometnih cest) in preverite napoved AQI pred načrtovanjem dejavnosti. Tudi ob zmernih vrednostih naj občutljivi posamezniki omejijo daljšo dejavnost na prostem.

Kdaj je kakovost zraka običajno najslabša?

Ozon doseže vrhunec vročih, sončnih popoldnevov (poleti). Onesnaženost z delci (PM2.5) je pogosto najhujša pozimi zaradi ogrevanja in temperaturnih inverzij, ki onesnaževala ujamejo pri tleh. Prometne konice zjutraj in zvečer povzročajo skoke NO₂. Peščeni viharji in gozdni požari lahko kadar koli med letom povzročijo nenadne, hude poraste.

Podatki: Copernicus CAMS · CC-BY-4.0