Preskoči na vsebino
Kakovost zraka

Kakovost zraka Kameri

Vas

India > Maharashtra > Sangli District

Trenutni indeks kakovosti zraka in ravni onesnaževal

Maharashtra, India

Dnevna napoved kakovosti zraka. PM2.5, PM10, O₃, NO₂, SO₂, CO.

Kakovost zraka

64
Slaba
Evropski AQI
Glavno onesnaževalo: PM2.5

Zdravstvene učinke lahko začuti vsakdo. Občutljive skupine naj se izogibajo daljši dejavnosti na prostem. Zaprite okna.

02040608005010015020010:0016:0022:0004:0010:0016:0022:0004:0010:0016:0022:0004:0009:00
Urna napoved
Zdaj6427
11:006325
12:006526
13:006626
14:006726
15:006726
16:006626
17:006426
18:006429
19:006531
20:006632
21:006735
22:007038
23:007139
00:007139
01:007140
02:007240
03:007241
04:007342
05:007443
06:007645
07:007747
08:007139
09:006532
AQIPM2.5 μg/m³
PM2.5
26.6μg/m³
100% of WHO limit (15 μg/m³)
PM10
61.4μg/m³
100% of WHO limit (45 μg/m³)
Ozon (O₃)
119.5μg/m³
100% of WHO limit (100 μg/m³)
NO₂
3.5μg/m³
14% of WHO limit (25 μg/m³)
SO₂
6.1μg/m³
15% of WHO limit (40 μg/m³)
CO
228.3μg/m³
6% of WHO limit (4000 μg/m³)
Prah (AOD)
0.10AOD
Rahel
Dnevna napoved kakovosti zraka
Danes66Slaba6371
Sat69Slaba6477
Sun68Slaba6078
Mon65Slaba6073
Tue71Slaba6675
Evropska lestvica AQI
0–20Dobra
21–40Sprejemljiva
41–60Zmerna
61–80Slaba
81–100Zelo slaba
100+Nevarna

Evropski indeks kakovosti zraka sega od 0 (najboljše) do 100+ (najslabše). Združuje meritve delcev in plinastih onesnaževal v eno samo številko.

ZgodovinaZadnjih 30 dni
Kaj so ta onesnaževala?
PM2.5Drobni trdni delci, manjši od 2,5 mikrometra. Ti delci so dovolj majhni, da zaobidejo nos in grlo, prodrejo globoko v pljuča in celo vstopijo v krvni obtok. Glavni viri vključujejo izpušne pline vozil, industrijske procese in gozdne požare.
PM10Grobi delci, manjši od 10 mikrometrov, vključno s prahom, cvetnim prahom in obrabo cestišč. Čeprav večji od PM2.5, še vedno povzročajo draženje dihalnih poti in poslabšajo astmo.
O₃Prizemni ozon se ne oddaja neposredno — nastane, ko dušikovi oksidi in hlapljive organske spojine reagirajo v sončni svetlobi. Višji je poleti popoldne. Lahko sproži napade astme in zmanjša delovanje pljuč.
NO₂Dušikov dioksid prihaja predvsem iz motorjev vozil in elektrarn. Povzroča vnetje sluznice dihalnih poti, s čimer pljuča postanejo bolj dovzetna za okužbe.
SO₂Žveplov dioksid se sprošča pri zgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo, zlasti premoga in nafte. Tudi kratka izpostavljenost lahko zoži dihalne poti, zlasti pri ljudeh z astmo.
COOgljikov monoksid je plin brez vonja, ki nastane pri nepopolnem zgorevanju goriv. Na prostem prihaja predvsem iz prometa. Pri povišanih ravneh zmanjša sposobnost krvi za prenos kisika.
Prah (AOD)AOD 550nm.
Pogosta vprašanja o kakovosti zraka
Kaj je indeks kakovosti zraka?

Evropski AQI je število od 0 do 100+, ki povzema, kako čist ali onesnažen je zrak. Združuje meritve drobnih delcev (PM2.5, PM10) in plinov (ozon, NO₂, SO₂) v eno samo oceno. Višja kot je številka, slabša je kakovost zraka in večje je zdravstveno tveganje.

Kdo je najbolj občutljiv na onesnaženost zraka?

Najbolj ranljivi so otroci, starejši, nosečnice ter osebe z astmo, COPD ali srčnimi boleznimi. Že zmerna stopnja onesnaženosti (AQI 41–60) lahko pri teh skupinah sproži simptome. Večji izpostavljenosti so podvrženi tudi športniki in delavci na prostem zaradi povečane hitrosti dihanja.

Kako se lahko zaščitim?

Ob dneh z visoko onesnaženostjo: ostanite v zaprtih prostorih z zaprtimi okni, uporabljajte čistilce zraka s HEPA filtri, izogibajte se napornemu gibanju na prostem (zlasti v bližini prometnih cest) in preverite napoved AQI pred načrtovanjem dejavnosti. Tudi ob zmernih vrednostih naj občutljivi posamezniki omejijo daljšo dejavnost na prostem.

Kdaj je kakovost zraka običajno najslabša?

Ozon doseže vrhunec vročih, sončnih popoldnevov (poleti). Onesnaženost z delci (PM2.5) je pogosto najhujša pozimi zaradi ogrevanja in temperaturnih inverzij, ki onesnaževala ujamejo pri tleh. Prometne konice zjutraj in zvečer povzročajo skoke NO₂. Peščeni viharji in gozdni požari lahko kadar koli med letom povzročijo nenadne, hude poraste.

Podatki: Copernicus CAMS · CC-BY-4.0