Preskoči na vsebino

Flitwick — Kakovost zraka

United KingdomAnglijaCentral BedfordshireKraj

Trenutni indeks kakovosti zraka in ravni onesnaževal

Anglija, United Kingdom

Dnevna napoved kakovosti zraka. PM2.5, PM10, O₃, NO₂, SO₂, CO.

Kakovost zraka

38
Sprejemljiva
Evropski AQI
Glavno onesnaževalo: O₃
020406080100+

Kakovost zraka je sprejemljiva. Izjemno občutljivi posamezniki naj razmislijo o omejitvi daljše telesne dejavnosti na prostem.

0102030405002040608010012022:0004:0010:0016:0022:0004:0010:0016:0022:0004:0010:0016:0021:00
Urna napoved
AQI · PM2.5 μg/m³
Zdaj383
23:00374
00:00364
01:00365
02:00355
03:00345
04:00345
05:00335
06:00326
07:00326
08:00316
09:00306
10:00296
11:00326
12:00366
13:00395
14:00414
15:00433
16:00463
17:00434
18:00414
19:00404
20:00374
21:00344
PM2.5
3.2μg/m³
21% meje WHODobro
PM10
3.9μg/m³
9% meje WHODobro
Ozon (O₃)
95.7μg/m³
96% meje WHOSkrb vzbujajoče
NO₂
4.8μg/m³
19% meje WHODobro
SO₂
1.7μg/m³
4% meje WHODobro
CO
162.9μg/m³
4% meje WHODobro
Prah (AOD)
0.04AOD
Čisto
Dnevna napoved kakovosti zraka
Danes38Sprejemljiva3738
36Sprejemljiva2946
Fri34Sprejemljiva2943
Sat35Sprejemljiva2844
Sun32Sprejemljiva2541
Evropska lestvica AQI
0–20
Dobra
Onesnaženost zraka predstavlja majhno ali nikakršno tveganje.
21–40
Sprejemljiva
Sprejemljivo za večino; zelo občutljivi lahko opazijo simptome.
41–60
Zmerna
Otroci, starejši in bolniki naj omejijo daljši napor na prostem.
61–80
Slaba
Vsak lahko začuti učinke; občutljive skupine tvegajo hujše posledice.
81–100
Zelo slaba
Zdravstveno opozorilo za izredne razmere; verjetno bodo prizadeti vsi.
100+
Nevarna
Zdravstveni alarm: hude posledice za vse — omejite čas zunaj.

Evropski indeks kakovosti zraka sega od 0 (najboljše) do 100+ (najslabše). Združuje meritve delcev in plinastih onesnaževal v eno samo številko.

ZgodovinaZadnjih 30 dni
Kaj so ta onesnaževala?
PM2.5Drobni trdni delci, manjši od 2,5 mikrometra. Ti delci so dovolj majhni, da zaobidejo nos in grlo, prodrejo globoko v pljuča in celo vstopijo v krvni obtok. Glavni viri vključujejo izpušne pline vozil, industrijske procese in gozdne požare.
PM10Grobi delci, manjši od 10 mikrometrov, vključno s prahom, cvetnim prahom in obrabo cestišč. Čeprav večji od PM2.5, še vedno povzročajo draženje dihalnih poti in poslabšajo astmo.
O₃Prizemni ozon se ne oddaja neposredno — nastane, ko dušikovi oksidi in hlapljive organske spojine reagirajo v sončni svetlobi. Višji je poleti popoldne. Lahko sproži napade astme in zmanjša delovanje pljuč.
NO₂Dušikov dioksid prihaja predvsem iz motorjev vozil in elektrarn. Povzroča vnetje sluznice dihalnih poti, s čimer pljuča postanejo bolj dovzetna za okužbe.
SO₂Žveplov dioksid se sprošča pri zgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo, zlasti premoga in nafte. Tudi kratka izpostavljenost lahko zoži dihalne poti, zlasti pri ljudeh z astmo.
COOgljikov monoksid je plin brez vonja, ki nastane pri nepopolnem zgorevanju goriv. Na prostem prihaja predvsem iz prometa. Pri povišanih ravneh zmanjša sposobnost krvi za prenos kisika.
Prah (AOD)AOD 550nm.

Pogosta vprašanja o kakovosti zraka

Evropski AQI je število od 0 do 100+, ki povzema, kako čist ali onesnažen je zrak. Združuje meritve drobnih delcev (PM2.5, PM10) in plinov (ozon, NO₂, SO₂) v eno samo oceno. Višja kot je številka, slabša je kakovost zraka in večje je zdravstveno tveganje.
Najbolj ranljivi so otroci, starejši, nosečnice ter osebe z astmo, COPD ali srčnimi boleznimi. Že zmerna stopnja onesnaženosti (AQI 41–60) lahko pri teh skupinah sproži simptome. Večji izpostavljenosti so podvrženi tudi športniki in delavci na prostem zaradi povečane hitrosti dihanja.
Ob dneh z visoko onesnaženostjo: ostanite v zaprtih prostorih z zaprtimi okni, uporabljajte čistilce zraka s HEPA filtri, izogibajte se napornemu gibanju na prostem (zlasti v bližini prometnih cest) in preverite napoved AQI pred načrtovanjem dejavnosti. Tudi ob zmernih vrednostih naj občutljivi posamezniki omejijo daljšo dejavnost na prostem.
Ozon doseže vrhunec vročih, sončnih popoldnevov (poleti). Onesnaženost z delci (PM2.5) je pogosto najhujša pozimi zaradi ogrevanja in temperaturnih inverzij, ki onesnaževala ujamejo pri tleh. Prometne konice zjutraj in zvečer povzročajo skoke NO₂. Peščeni viharji in gozdni požari lahko kadar koli med letom povzročijo nenadne, hude poraste.
Podatki: Copernicus CAMS · CC-BY-4.0