Preskoči na vsebino

Trenutni indeks kakovosti zraka in ravni onesnaževal

Iloilo, Philippines

Dnevna napoved kakovosti zraka. PM2.5, PM10, O₃, NO₂, SO₂, CO.

Kakovost zraka

67
Slaba
Evropski AQI
Glavno onesnaževalo: PM2.5
020406080100+

Zdravstvene učinke lahko začuti vsakdo. Občutljive skupine naj se izogibajo daljši dejavnosti na prostem. Zaprite okna.

02040608002040608010006:0012:0018:0000:0006:0012:0018:0000:0006:0012:0018:0000:0005:00
Urna napoved
AQI · PM2.5 μg/m³
Zdaj6735
07:006127
08:003114
09:003212
10:003411
11:003611
12:003510
13:003510
14:003610
15:003410
16:003317
17:003114
18:003116
19:003618
20:005724
21:006329
22:006634
23:006937
00:007038
01:006937
02:006936
03:006836
04:006936
05:006936
PM2.5
35.0μg/m³
233% meje WHOPreseženo
PM10
37.4μg/m³
83% meje WHOSkrb vzbujajoče
Ozon (O₃)
44.2μg/m³
44% meje WHOSprejemljivo
NO₂
12.1μg/m³
48% meje WHOSprejemljivo
SO₂
1.9μg/m³
5% meje WHODobro
CO
473.1μg/m³
12% meje WHODobro
Dnevna napoved kakovosti zraka
Danes44Zmerna3169
Fri44Zmerna2270
Sat32Sprejemljiva1760
Sun30Sprejemljiva1560
Mon22Sprejemljiva1431
Evropska lestvica AQI
0–20
Dobra
Onesnaženost zraka predstavlja majhno ali nikakršno tveganje.
21–40
Sprejemljiva
Sprejemljivo za večino; zelo občutljivi lahko opazijo simptome.
41–60
Zmerna
Otroci, starejši in bolniki naj omejijo daljši napor na prostem.
61–80
Slaba
Vsak lahko začuti učinke; občutljive skupine tvegajo hujše posledice.
81–100
Zelo slaba
Zdravstveno opozorilo za izredne razmere; verjetno bodo prizadeti vsi.
100+
Nevarna
Zdravstveni alarm: hude posledice za vse — omejite čas zunaj.

Evropski indeks kakovosti zraka sega od 0 (najboljše) do 100+ (najslabše). Združuje meritve delcev in plinastih onesnaževal v eno samo številko.

ZgodovinaZadnjih 30 dni
Kaj so ta onesnaževala?
PM2.5Drobni trdni delci, manjši od 2,5 mikrometra. Ti delci so dovolj majhni, da zaobidejo nos in grlo, prodrejo globoko v pljuča in celo vstopijo v krvni obtok. Glavni viri vključujejo izpušne pline vozil, industrijske procese in gozdne požare.
PM10Grobi delci, manjši od 10 mikrometrov, vključno s prahom, cvetnim prahom in obrabo cestišč. Čeprav večji od PM2.5, še vedno povzročajo draženje dihalnih poti in poslabšajo astmo.
O₃Prizemni ozon se ne oddaja neposredno — nastane, ko dušikovi oksidi in hlapljive organske spojine reagirajo v sončni svetlobi. Višji je poleti popoldne. Lahko sproži napade astme in zmanjša delovanje pljuč.
NO₂Dušikov dioksid prihaja predvsem iz motorjev vozil in elektrarn. Povzroča vnetje sluznice dihalnih poti, s čimer pljuča postanejo bolj dovzetna za okužbe.
SO₂Žveplov dioksid se sprošča pri zgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo, zlasti premoga in nafte. Tudi kratka izpostavljenost lahko zoži dihalne poti, zlasti pri ljudeh z astmo.
COOgljikov monoksid je plin brez vonja, ki nastane pri nepopolnem zgorevanju goriv. Na prostem prihaja predvsem iz prometa. Pri povišanih ravneh zmanjša sposobnost krvi za prenos kisika.
Prah (AOD)AOD 550nm.

Pogosta vprašanja o kakovosti zraka

Evropski AQI je število od 0 do 100+, ki povzema, kako čist ali onesnažen je zrak. Združuje meritve drobnih delcev (PM2.5, PM10) in plinov (ozon, NO₂, SO₂) v eno samo oceno. Višja kot je številka, slabša je kakovost zraka in večje je zdravstveno tveganje.
Najbolj ranljivi so otroci, starejši, nosečnice ter osebe z astmo, COPD ali srčnimi boleznimi. Že zmerna stopnja onesnaženosti (AQI 41–60) lahko pri teh skupinah sproži simptome. Večji izpostavljenosti so podvrženi tudi športniki in delavci na prostem zaradi povečane hitrosti dihanja.
Ob dneh z visoko onesnaženostjo: ostanite v zaprtih prostorih z zaprtimi okni, uporabljajte čistilce zraka s HEPA filtri, izogibajte se napornemu gibanju na prostem (zlasti v bližini prometnih cest) in preverite napoved AQI pred načrtovanjem dejavnosti. Tudi ob zmernih vrednostih naj občutljivi posamezniki omejijo daljšo dejavnost na prostem.
Ozon doseže vrhunec vročih, sončnih popoldnevov (poleti). Onesnaženost z delci (PM2.5) je pogosto najhujša pozimi zaradi ogrevanja in temperaturnih inverzij, ki onesnaževala ujamejo pri tleh. Prometne konice zjutraj in zvečer povzročajo skoke NO₂. Peščeni viharji in gozdni požari lahko kadar koli med letom povzročijo nenadne, hude poraste.
Podatki: Copernicus CAMS · CC-BY-4.0