Preskoči na vsebino
Kakovost zraka

Kakovost zraka Chhapar

Kraj

India > Rajasthan > Churu

Trenutni indeks kakovosti zraka in ravni onesnaževal

Rajasthan, India

Dnevna napoved kakovosti zraka. PM2.5, PM10, O₃, NO₂, SO₂, CO.

Kakovost zraka

78
Slaba
Evropski AQI
Glavno onesnaževalo: PM10

Zdravstvene učinke lahko začuti vsakdo. Občutljive skupine naj se izogibajo daljši dejavnosti na prostem. Zaprite okna.

02040608010012005010015020010:0016:0022:0004:0010:0016:0022:0004:0010:0016:0022:0004:0009:00
Urna napoved
Zdaj7829
11:007225
12:006721
13:006519
14:006517
15:006417
16:006417
17:006418
18:006019
19:006222
20:006324
21:006326
22:006328
23:006329
00:006329
01:006228
02:006227
03:006126
04:006126
05:006227
06:006229
07:006329
08:006126
09:006524
AQIPM2.5 μg/m³
PM2.5
28.5μg/m³
100% of WHO limit (15 μg/m³)
PM10
96.2μg/m³
100% of WHO limit (45 μg/m³)
Ozon (O₃)
132.3μg/m³
100% of WHO limit (100 μg/m³)
NO₂
2.2μg/m³
9% of WHO limit (25 μg/m³)
SO₂
7.8μg/m³
19% of WHO limit (40 μg/m³)
CO
251.2μg/m³
6% of WHO limit (4000 μg/m³)
Prah (AOD)
0.21AOD
Rahel
Dnevna napoved kakovosti zraka
Danes65Slaba6078
Sat64Slaba6170
Sun92Zelo slaba76102
Mon78Slaba60101
Tue55Zmerna5159
Evropska lestvica AQI
0–20Dobra
21–40Sprejemljiva
41–60Zmerna
61–80Slaba
81–100Zelo slaba
100+Nevarna

Evropski indeks kakovosti zraka sega od 0 (najboljše) do 100+ (najslabše). Združuje meritve delcev in plinastih onesnaževal v eno samo številko.

ZgodovinaZadnjih 30 dni
Kaj so ta onesnaževala?
PM2.5Drobni trdni delci, manjši od 2,5 mikrometra. Ti delci so dovolj majhni, da zaobidejo nos in grlo, prodrejo globoko v pljuča in celo vstopijo v krvni obtok. Glavni viri vključujejo izpušne pline vozil, industrijske procese in gozdne požare.
PM10Grobi delci, manjši od 10 mikrometrov, vključno s prahom, cvetnim prahom in obrabo cestišč. Čeprav večji od PM2.5, še vedno povzročajo draženje dihalnih poti in poslabšajo astmo.
O₃Prizemni ozon se ne oddaja neposredno — nastane, ko dušikovi oksidi in hlapljive organske spojine reagirajo v sončni svetlobi. Višji je poleti popoldne. Lahko sproži napade astme in zmanjša delovanje pljuč.
NO₂Dušikov dioksid prihaja predvsem iz motorjev vozil in elektrarn. Povzroča vnetje sluznice dihalnih poti, s čimer pljuča postanejo bolj dovzetna za okužbe.
SO₂Žveplov dioksid se sprošča pri zgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo, zlasti premoga in nafte. Tudi kratka izpostavljenost lahko zoži dihalne poti, zlasti pri ljudeh z astmo.
COOgljikov monoksid je plin brez vonja, ki nastane pri nepopolnem zgorevanju goriv. Na prostem prihaja predvsem iz prometa. Pri povišanih ravneh zmanjša sposobnost krvi za prenos kisika.
Prah (AOD)AOD 550nm.
Pogosta vprašanja o kakovosti zraka
Kaj je indeks kakovosti zraka?

Evropski AQI je število od 0 do 100+, ki povzema, kako čist ali onesnažen je zrak. Združuje meritve drobnih delcev (PM2.5, PM10) in plinov (ozon, NO₂, SO₂) v eno samo oceno. Višja kot je številka, slabša je kakovost zraka in večje je zdravstveno tveganje.

Kdo je najbolj občutljiv na onesnaženost zraka?

Najbolj ranljivi so otroci, starejši, nosečnice ter osebe z astmo, COPD ali srčnimi boleznimi. Že zmerna stopnja onesnaženosti (AQI 41–60) lahko pri teh skupinah sproži simptome. Večji izpostavljenosti so podvrženi tudi športniki in delavci na prostem zaradi povečane hitrosti dihanja.

Kako se lahko zaščitim?

Ob dneh z visoko onesnaženostjo: ostanite v zaprtih prostorih z zaprtimi okni, uporabljajte čistilce zraka s HEPA filtri, izogibajte se napornemu gibanju na prostem (zlasti v bližini prometnih cest) in preverite napoved AQI pred načrtovanjem dejavnosti. Tudi ob zmernih vrednostih naj občutljivi posamezniki omejijo daljšo dejavnost na prostem.

Kdaj je kakovost zraka običajno najslabša?

Ozon doseže vrhunec vročih, sončnih popoldnevov (poleti). Onesnaženost z delci (PM2.5) je pogosto najhujša pozimi zaradi ogrevanja in temperaturnih inverzij, ki onesnaževala ujamejo pri tleh. Prometne konice zjutraj in zvečer povzročajo skoke NO₂. Peščeni viharji in gozdni požari lahko kadar koli med letom povzročijo nenadne, hude poraste.

Podatki: Copernicus CAMS · CC-BY-4.0