Trenutni indeks kakovosti zraka in ravni onesnaževal
Lacij, Italija
Dnevna napoved kakovosti zraka. PM2.5, PM10, O₃, NO₂, SO₂, CO.
Kakovost zraka
45
Občutljive skupine (otroci, starejši, osebe z boleznimi dihal) lahko začutijo simptome. Razmislite o zmanjšanju daljše telesne dejavnosti na prostem.
μg/m³
Urna napoved
AQI · PM2.5 μg/m³
07:004521
08:003817
09:004016
10:004416
11:004917
12:004917
13:005117
14:005317
15:005216
16:005316
17:005316
18:005216
19:005116
20:005116
21:004816
22:004616
23:004416
00:004117
01:003918
02:003919
03:004120
04:004321
05:004421
06:004321
PM2.5
21.5μg/m³
143% meje WHOPreseženo
PM10
32.4μg/m³
72% meje WHOSkrb vzbujajoče
Ozon (O₃)
92.0μg/m³
92% meje WHOSkrb vzbujajoče
NO₂
4.6μg/m³
18% meje WHODobro
SO₂
1.9μg/m³
5% meje WHODobro
CO
139.1μg/m³
3% meje WHODobro
Prah (AOD)
0.13AOD
Rahel
Dnevna napoved kakovosti zraka
Danes48Zmerna38–53
pet.46Zmerna37–55
sob.54Zmerna43–65
ned.49Zmerna36–60
pon.40Sprejemljiva39–42
Evropska lestvica AQI
0–20
Dobra
Onesnaženost zraka predstavlja majhno ali nikakršno tveganje.
21–40
Sprejemljiva
Sprejemljivo za večino; zelo občutljivi lahko opazijo simptome.
41–60
Zmerna
Otroci, starejši in bolniki naj omejijo daljši napor na prostem.
61–80
Slaba
Vsak lahko začuti učinke; občutljive skupine tvegajo hujše posledice.
81–100
Zelo slaba
Zdravstveno opozorilo za izredne razmere; verjetno bodo prizadeti vsi.
100+
Nevarna
Zdravstveni alarm: hude posledice za vse — omejite čas zunaj.
Evropski indeks kakovosti zraka sega od 0 (najboljše) do 100+ (najslabše). Združuje meritve delcev in plinastih onesnaževal v eno samo številko.
Zgodovina — Zadnjih 30 dni
min–max Povp. AQI
Kaj so ta onesnaževala?
PM2.5 — Drobni trdni delci, manjši od 2,5 mikrometra. Ti delci so dovolj majhni, da zaobidejo nos in grlo, prodrejo globoko v pljuča in celo vstopijo v krvni obtok. Glavni viri vključujejo izpušne pline vozil, industrijske procese in gozdne požare.
PM10 — Grobi delci, manjši od 10 mikrometrov, vključno s prahom, cvetnim prahom in obrabo cestišč. Čeprav večji od PM2.5, še vedno povzročajo draženje dihalnih poti in poslabšajo astmo.
O₃ — Prizemni ozon se ne oddaja neposredno — nastane, ko dušikovi oksidi in hlapljive organske spojine reagirajo v sončni svetlobi. Višji je poleti popoldne. Lahko sproži napade astme in zmanjša delovanje pljuč.
NO₂ — Dušikov dioksid prihaja predvsem iz motorjev vozil in elektrarn. Povzroča vnetje sluznice dihalnih poti, s čimer pljuča postanejo bolj dovzetna za okužbe.
SO₂ — Žveplov dioksid se sprošča pri zgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo, zlasti premoga in nafte. Tudi kratka izpostavljenost lahko zoži dihalne poti, zlasti pri ljudeh z astmo.
CO — Ogljikov monoksid je plin brez vonja, ki nastane pri nepopolnem zgorevanju goriv. Na prostem prihaja predvsem iz prometa. Pri povišanih ravneh zmanjša sposobnost krvi za prenos kisika.
Prah (AOD) — AOD pri 550 nm. Nad 0,3 = saharski prah.
Pogosta vprašanja o kakovosti zraka
Kaj je indeks kakovosti zraka?
Evropski AQI je število od 0 do 100+, ki povzema, kako čist ali onesnažen je zrak. Združuje meritve drobnih delcev (PM2.5, PM10) in plinov (ozon, NO₂, SO₂) v eno samo oceno. Višja kot je številka, slabša je kakovost zraka in večje je zdravstveno tveganje.
Kdo je najbolj občutljiv na onesnaženost zraka?
Najbolj ranljivi so otroci, starejši, nosečnice ter osebe z astmo, COPD ali srčnimi boleznimi. Že zmerna stopnja onesnaženosti (AQI 41–60) lahko pri teh skupinah sproži simptome. Večji izpostavljenosti so podvrženi tudi športniki in delavci na prostem zaradi povečane hitrosti dihanja.
Kako se lahko zaščitim?
Ob dneh z visoko onesnaženostjo: ostanite v zaprtih prostorih z zaprtimi okni, uporabljajte čistilce zraka s HEPA filtri, izogibajte se napornemu gibanju na prostem (zlasti v bližini prometnih cest) in preverite napoved AQI pred načrtovanjem dejavnosti. Tudi ob zmernih vrednostih naj občutljivi posamezniki omejijo daljšo dejavnost na prostem.
Kdaj je kakovost zraka običajno najslabša?
Ozon doseže vrhunec ob vročih, sončnih popoldnevih (poleti). Onesnaženost z delci (PM2.5) je pogosto najhujša pozimi zaradi ogrevanja in temperaturnih inverzij, ki onesnaževala ujamejo pri tleh. Prometne konice zjutraj in zvečer povzročajo skoke NO₂. Peščeni viharji in gozdni požari lahko kadar koli med letom povzročijo nenadne, hude poraste.
Podatki: Copernicus CAMS · CC-BY-4.0
Kakovost zraka v bližini