Bath — Kakovost zraka

Kakovost zraka

Sprejemljiva

Evropski AQI

Glavno onesnaževalo: PM2.5

020406080100+

Kakovost zraka je sprejemljiva. Izjemno občutljivi posamezniki naj razmislijo o omejitvi daljše telesne dejavnosti na prostem.

Urna napoved

AQI · PM2.5 μg/m³

01:003213

02:003313

03:003614

04:003814

05:003714

06:003714

07:003414

08:003313

09:003112

10:002912

11:002911

12:002911

13:002911

14:002912

15:002912

16:002812

17:002812

18:002812

19:002913

20:003013

21:003214

22:003315

23:003415

00:003415

PM2.5

12.7μg/m³

85% meje WHOSkrb vzbujajoče

PM10

32.3μg/m³

72% meje WHOSkrb vzbujajoče

Ozon (O₃)

40.6μg/m³

41% meje WHOSprejemljivo

NO₂

0.6μg/m³

2% meje WHODobro

SO₂

0.4μg/m³

1% meje WHODobro

106.2μg/m³

3% meje WHODobro

Prah (AOD)

0.09AOD

Čisto

Dnevna napoved kakovosti zraka

Danes31Sprejemljiva28–38

ned.40Sprejemljiva29–56

pon.24Sprejemljiva20–29

tor.23Sprejemljiva19–30

sre.24Sprejemljiva24–25

Evropska lestvica AQI

0–20

Dobra

Onesnaženost zraka predstavlja majhno ali nikakršno tveganje.

21–40

Sprejemljiva

Sprejemljivo za večino; zelo občutljivi lahko opazijo simptome.

41–60

Zmerna

Otroci, starejši in bolniki naj omejijo daljši napor na prostem.

61–80

Slaba

Vsak lahko začuti učinke; občutljive skupine tvegajo hujše posledice.

81–100

Zelo slaba

Zdravstveno opozorilo za izredne razmere; verjetno bodo prizadeti vsi.

100+

Nevarna

Zdravstveni alarm: hude posledice za vse — omejite čas zunaj.

Evropski indeks kakovosti zraka sega od 0 (najboljše) do 100+ (najslabše). Združuje meritve delcev in plinastih onesnaževal v eno samo številko.

Kaj so ta onesnaževala?

PM2.5 — Drobni trdni delci, manjši od 2,5 mikrometra. Ti delci so dovolj majhni, da zaobidejo nos in grlo, prodrejo globoko v pljuča in celo vstopijo v krvni obtok. Glavni viri vključujejo izpušne pline vozil, industrijske procese in gozdne požare.

PM10 — Grobi delci, manjši od 10 mikrometrov, vključno s prahom, cvetnim prahom in obrabo cestišč. Čeprav večji od PM2.5, še vedno povzročajo draženje dihalnih poti in poslabšajo astmo.

O₃ — Prizemni ozon se ne oddaja neposredno — nastane, ko dušikovi oksidi in hlapljive organske spojine reagirajo v sončni svetlobi. Višji je poleti popoldne. Lahko sproži napade astme in zmanjša delovanje pljuč.

NO₂ — Dušikov dioksid prihaja predvsem iz motorjev vozil in elektrarn. Povzroča vnetje sluznice dihalnih poti, s čimer pljuča postanejo bolj dovzetna za okužbe.

SO₂ — Žveplov dioksid se sprošča pri zgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo, zlasti premoga in nafte. Tudi kratka izpostavljenost lahko zoži dihalne poti, zlasti pri ljudeh z astmo.

CO — Ogljikov monoksid je plin brez vonja, ki nastane pri nepopolnem zgorevanju goriv. Na prostem prihaja predvsem iz prometa. Pri povišanih ravneh zmanjša sposobnost krvi za prenos kisika.

Prah (AOD) — AOD pri 550 nm. Nad 0,3 = saharski prah.

Pogosta vprašanja o kakovosti zraka

Kaj je indeks kakovosti zraka?

Evropski AQI je število od 0 do 100+, ki povzema, kako čist ali onesnažen je zrak. Združuje meritve drobnih delcev (PM2.5, PM10) in plinov (ozon, NO₂, SO₂) v eno samo oceno. Višja kot je številka, slabša je kakovost zraka in večje je zdravstveno tveganje.

Kdo je najbolj občutljiv na onesnaženost zraka?

Najbolj ranljivi so otroci, starejši, nosečnice ter osebe z astmo, COPD ali srčnimi boleznimi. Že zmerna stopnja onesnaženosti (AQI 41–60) lahko pri teh skupinah sproži simptome. Večji izpostavljenosti so podvrženi tudi športniki in delavci na prostem zaradi povečane hitrosti dihanja.

Kako se lahko zaščitim?

Ob dneh z visoko onesnaženostjo: ostanite v zaprtih prostorih z zaprtimi okni, uporabljajte čistilce zraka s HEPA filtri, izogibajte se napornemu gibanju na prostem (zlasti v bližini prometnih cest) in preverite napoved AQI pred načrtovanjem dejavnosti. Tudi ob zmernih vrednostih naj občutljivi posamezniki omejijo daljšo dejavnost na prostem.

Kdaj je kakovost zraka običajno najslabša?

Ozon doseže vrhunec ob vročih, sončnih popoldnevih (poleti). Onesnaženost z delci (PM2.5) je pogosto najhujša pozimi zaradi ogrevanja in temperaturnih inverzij, ki onesnaževala ujamejo pri tleh. Prometne konice zjutraj in zvečer povzročajo skoke NO₂. Peščeni viharji in gozdni požari lahko kadar koli med letom povzročijo nenadne, hude poraste.

Podatki: Copernicus CAMS · CC-BY-4.0

Kakovost zraka v bližini