Preskoči na vsebino
Kakovost zraka

Kakovost zraka Altenklitsche

Vas

Germany > Saška-Anhalt > Jerichower Land

Trenutni indeks kakovosti zraka in ravni onesnaževal

Saška-Anhalt, Germany

Dnevna napoved kakovosti zraka. PM2.5, PM10, O₃, NO₂, SO₂, CO.

Kakovost zraka

25
Sprejemljiva
Evropski AQI
Glavno onesnaževalo: PM2.5

Kakovost zraka je sprejemljiva. Izjemno občutljivi posamezniki naj razmislijo o omejitvi daljše telesne dejavnosti na prostem.

02040608002040608010012013:0019:0001:0007:0013:0019:0001:0007:0013:0019:0001:0007:0012:00
Urna napoved
Zdaj2513
14:002612
15:002811
16:003010
17:00329
18:00329
19:00328
20:00339
21:003210
22:003010
23:00308
00:00298
01:00287
02:00287
03:00277
04:00277
05:00277
06:00278
07:00278
08:003115
09:002913
10:00309
11:00336
12:00345
AQIPM2.5 μg/m³
PM2.5
12.7μg/m³
85% of WHO limit (15 μg/m³)
PM10
17.5μg/m³
39% of WHO limit (45 μg/m³)
Ozon (O₃)
62.8μg/m³
63% of WHO limit (100 μg/m³)
NO₂
6.2μg/m³
25% of WHO limit (25 μg/m³)
SO₂
2.5μg/m³
6% of WHO limit (40 μg/m³)
CO
189.6μg/m³
5% of WHO limit (4000 μg/m³)
Dnevna napoved kakovosti zraka
Danes30Sprejemljiva2533
Sat32Sprejemljiva2742
Sun45Zmerna2966
Mon51Zmerna2865
Tue34Sprejemljiva2860
Evropska lestvica AQI
0–20Dobra
21–40Sprejemljiva
41–60Zmerna
61–80Slaba
81–100Zelo slaba
100+Nevarna

Evropski indeks kakovosti zraka sega od 0 (najboljše) do 100+ (najslabše). Združuje meritve delcev in plinastih onesnaževal v eno samo številko.

ZgodovinaZadnjih 30 dni
Kaj so ta onesnaževala?
PM2.5Drobni trdni delci, manjši od 2,5 mikrometra. Ti delci so dovolj majhni, da zaobidejo nos in grlo, prodrejo globoko v pljuča in celo vstopijo v krvni obtok. Glavni viri vključujejo izpušne pline vozil, industrijske procese in gozdne požare.
PM10Grobi delci, manjši od 10 mikrometrov, vključno s prahom, cvetnim prahom in obrabo cestišč. Čeprav večji od PM2.5, še vedno povzročajo draženje dihalnih poti in poslabšajo astmo.
O₃Prizemni ozon se ne oddaja neposredno — nastane, ko dušikovi oksidi in hlapljive organske spojine reagirajo v sončni svetlobi. Višji je poleti popoldne. Lahko sproži napade astme in zmanjša delovanje pljuč.
NO₂Dušikov dioksid prihaja predvsem iz motorjev vozil in elektrarn. Povzroča vnetje sluznice dihalnih poti, s čimer pljuča postanejo bolj dovzetna za okužbe.
SO₂Žveplov dioksid se sprošča pri zgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo, zlasti premoga in nafte. Tudi kratka izpostavljenost lahko zoži dihalne poti, zlasti pri ljudeh z astmo.
COOgljikov monoksid je plin brez vonja, ki nastane pri nepopolnem zgorevanju goriv. Na prostem prihaja predvsem iz prometa. Pri povišanih ravneh zmanjša sposobnost krvi za prenos kisika.
Prah (AOD)AOD 550nm.
Pogosta vprašanja o kakovosti zraka
Kaj je indeks kakovosti zraka?

Evropski AQI je število od 0 do 100+, ki povzema, kako čist ali onesnažen je zrak. Združuje meritve drobnih delcev (PM2.5, PM10) in plinov (ozon, NO₂, SO₂) v eno samo oceno. Višja kot je številka, slabša je kakovost zraka in večje je zdravstveno tveganje.

Kdo je najbolj občutljiv na onesnaženost zraka?

Najbolj ranljivi so otroci, starejši, nosečnice ter osebe z astmo, COPD ali srčnimi boleznimi. Že zmerna stopnja onesnaženosti (AQI 41–60) lahko pri teh skupinah sproži simptome. Večji izpostavljenosti so podvrženi tudi športniki in delavci na prostem zaradi povečane hitrosti dihanja.

Kako se lahko zaščitim?

Ob dneh z visoko onesnaženostjo: ostanite v zaprtih prostorih z zaprtimi okni, uporabljajte čistilce zraka s HEPA filtri, izogibajte se napornemu gibanju na prostem (zlasti v bližini prometnih cest) in preverite napoved AQI pred načrtovanjem dejavnosti. Tudi ob zmernih vrednostih naj občutljivi posamezniki omejijo daljšo dejavnost na prostem.

Kdaj je kakovost zraka običajno najslabša?

Ozon doseže vrhunec vročih, sončnih popoldnevov (poleti). Onesnaženost z delci (PM2.5) je pogosto najhujša pozimi zaradi ogrevanja in temperaturnih inverzij, ki onesnaževala ujamejo pri tleh. Prometne konice zjutraj in zvečer povzročajo skoke NO₂. Peščeni viharji in gozdni požari lahko kadar koli med letom povzročijo nenadne, hude poraste.

Podatki: Copernicus CAMS · CC-BY-4.0