Trenutni indeks kakovosti zraka in ravni onesnaževal
Sever, Sudan
Dnevna napoved kakovosti zraka. PM2.5, PM10, O₃, NO₂, SO₂, CO.
Vročinski val — Nevarnost
Sever
Kakovost zraka
100
Zdravstveno opozorilo: resne zdravstvene posledice so možne za vsakogar. Izogibajte se dejavnostim na prostem. Zaprite okna in po možnosti uporabite čistilce zraka.
μg/m³
Urna napoved
AQI · PM2.5 μg/m³
10:00100103
11:0010792
12:0010080
13:0010072
14:0010467
15:0010063
16:0010059
17:0010356
18:0010054
19:0010052
20:0010150
21:0010053
22:0010067
23:0010576
00:0010071
01:0010052
02:009437
03:007929
04:007124
05:006923
06:006923
07:007827
08:0010034
09:0010043
PM2.5
102.7μg/m³
685% meje WHOPreseženo
PM10
543.7μg/m³
1208% meje WHOPreseženo
Ozon (O₃)
72.1μg/m³
72% meje WHOSkrb vzbujajoče
NO₂
0.3μg/m³
1% meje WHODobro
SO₂
0.5μg/m³
1% meje WHODobro
CO
148.3μg/m³
4% meje WHODobro
Prah (AOD)
0.41AOD
Zmeren
Dnevna napoved kakovosti zraka
Danes101Nevarna100–107
pon.92Zelo slaba69–102
tor.94Zelo slaba74–112
sre.93Zelo slaba70–105
čet.81Zelo slaba63–101
Evropska lestvica AQI
0–20
Dobra
Onesnaženost zraka predstavlja majhno ali nikakršno tveganje.
21–40
Sprejemljiva
Sprejemljivo za večino; zelo občutljivi lahko opazijo simptome.
41–60
Zmerna
Otroci, starejši in bolniki naj omejijo daljši napor na prostem.
61–80
Slaba
Vsak lahko začuti učinke; občutljive skupine tvegajo hujše posledice.
81–100
Zelo slaba
Zdravstveno opozorilo za izredne razmere; verjetno bodo prizadeti vsi.
100+
Nevarna
Zdravstveni alarm: hude posledice za vse — omejite čas zunaj.
Evropski indeks kakovosti zraka sega od 0 (najboljše) do 100+ (najslabše). Združuje meritve delcev in plinastih onesnaževal v eno samo številko.
Zgodovina — Zadnjih 30 dni
min–max Povp. AQI
Kaj so ta onesnaževala?
PM2.5 — Drobni trdni delci, manjši od 2,5 mikrometra. Ti delci so dovolj majhni, da zaobidejo nos in grlo, prodrejo globoko v pljuča in celo vstopijo v krvni obtok. Glavni viri vključujejo izpušne pline vozil, industrijske procese in gozdne požare.
PM10 — Grobi delci, manjši od 10 mikrometrov, vključno s prahom, cvetnim prahom in obrabo cestišč. Čeprav večji od PM2.5, še vedno povzročajo draženje dihalnih poti in poslabšajo astmo.
O₃ — Prizemni ozon se ne oddaja neposredno — nastane, ko dušikovi oksidi in hlapljive organske spojine reagirajo v sončni svetlobi. Višji je poleti popoldne. Lahko sproži napade astme in zmanjša delovanje pljuč.
NO₂ — Dušikov dioksid prihaja predvsem iz motorjev vozil in elektrarn. Povzroča vnetje sluznice dihalnih poti, s čimer pljuča postanejo bolj dovzetna za okužbe.
SO₂ — Žveplov dioksid se sprošča pri zgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo, zlasti premoga in nafte. Tudi kratka izpostavljenost lahko zoži dihalne poti, zlasti pri ljudeh z astmo.
CO — Ogljikov monoksid je plin brez vonja, ki nastane pri nepopolnem zgorevanju goriv. Na prostem prihaja predvsem iz prometa. Pri povišanih ravneh zmanjša sposobnost krvi za prenos kisika.
Prah (AOD) — AOD pri 550 nm. Nad 0,3 = saharski prah.
Pogosta vprašanja o kakovosti zraka
Kaj je indeks kakovosti zraka?
Evropski AQI je število od 0 do 100+, ki povzema, kako čist ali onesnažen je zrak. Združuje meritve drobnih delcev (PM2.5, PM10) in plinov (ozon, NO₂, SO₂) v eno samo oceno. Višja kot je številka, slabša je kakovost zraka in večje je zdravstveno tveganje.
Kdo je najbolj občutljiv na onesnaženost zraka?
Najbolj ranljivi so otroci, starejši, nosečnice ter osebe z astmo, COPD ali srčnimi boleznimi. Že zmerna stopnja onesnaženosti (AQI 41–60) lahko pri teh skupinah sproži simptome. Večji izpostavljenosti so podvrženi tudi športniki in delavci na prostem zaradi povečane hitrosti dihanja.
Kako se lahko zaščitim?
Ob dneh z visoko onesnaženostjo: ostanite v zaprtih prostorih z zaprtimi okni, uporabljajte čistilce zraka s HEPA filtri, izogibajte se napornemu gibanju na prostem (zlasti v bližini prometnih cest) in preverite napoved AQI pred načrtovanjem dejavnosti. Tudi ob zmernih vrednostih naj občutljivi posamezniki omejijo daljšo dejavnost na prostem.
Kdaj je kakovost zraka običajno najslabša?
Ozon doseže vrhunec ob vročih, sončnih popoldnevih (poleti). Onesnaženost z delci (PM2.5) je pogosto najhujša pozimi zaradi ogrevanja in temperaturnih inverzij, ki onesnaževala ujamejo pri tleh. Prometne konice zjutraj in zvečer povzročajo skoke NO₂. Peščeni viharji in gozdni požari lahko kadar koli med letom povzročijo nenadne, hude poraste.
Podatki: Copernicus CAMS · CC-BY-4.0
Kakovost zraka v bližini